Plavanje dojenčkov in malčkov

Bližajo se poletni meseci, tako se otroci kot starši veselimo skupnih trenutkov, ki jih bomo preživeli na morju, v bazenu ali kje drugje ob vodi.

Zakaj je voda tako posebno okolje za otroke?

Voda nudi ljudem prav posebno okolje. V njej se lahko gibamo na drugačne načine kot na kopnem. V vodi lahko plavamo, se kopamo, potapljamo, lebdimo … Voda daje občutek prijetnosti in topline že iz maternice. Od rojstva do nekje 6. mesecev so otroci večinoma v ležečem položaju, kjer se poskušajo premikati z brcanjem, obračanjem, plazenjem, itd.

Dojenčki imajo tako nekje do 1. leta starosti omejen način gibanja. Otroku v vodi ponudimo drugo dimenzijo gibanja. Otrok se lahko v vodi giblje, čeprav še ne hodi. Z gibanjem v vodi otrok sprosti vse dele telesa in je samostojen v tridimenzionalnem prostoru (vodi), kar na suhem še dolgo ne bo.

Smiselno je že dojenčka "učiti plavati", da spozna vodo kot novo okolje, v katerem se lahko sprosti, prilagaja na novo socialno okolje in uživa v svojevrstnem načinu gibanja. Zgodnji začetek plavanja je pomemben za celoten bio-psiho-socialen razvoj dojenčka. S prvim plavanjem na javnem kopališču ali v morju se lahko dojenček seznani nekje po 6. mesecu starosti, ko je sposoben sam nadzorovati položaj glavice in je prešel večina cepljenj.

Otroci se po naravi ničesar ne bojijo. Ali se bo otrok nečesa bal, je odvisno od izkušnje, ki jo bo dobil. Otroci, ki se vode bojijo, so v preteklosti imeli negativno izkušnjo.

Prav zaradi preprečevanja strahu pred vodo, je pomembno, da otroku že od rojstva dalje vodo predstavimo, kot nekaj, česar se ni potrebno bati. Hkrati pa mu vedno, kadar se odločimo za kopanje, zagotavljamo varnost.

Ko se otroci počutijo varne, bodo lažje osvojili stik z vodo in kasneje pa tudi plavanje. Če otrok joče in že ima strah, ga nikakor ne smemo siliti v vodo. Postopnost in zaupanje sta tukaj ključnega pomena. Otrok se mora prvo počutiti varnega, opazovati vas in okolje okoli sebe. Tako bo kasneje sam izrazil željo po stiku z vodo.

Kdaj je smiselno začeti s plavanjem otrok?

Smiselno je že dojenčka od 6. meseca dalje »učiti plavati«. Če mu omogočimo gibanje v vodi še preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi, ki so kasneje podobni prsnemu udarcu. V kolikor šele po dvanajstem mesecu starosti začnejo z »učenjem plavanja«, se bodo po vodi premikali z gibi hoje, torej z izmeničnimi udarci (vrtenje kolesa). Zato bo malčke potrebno ponovno učiti prsnega udarca z nogami. Tega učenja so sposobni šele po tretjem letu starosti. Po dopolnjenem 4. letu starosti pa je realno, da bo otrok pravilno koordinirano plaval. Učenje plavanja (že od dojenčka dalje) priporočamo pod strokovnim vodstvom.

Prvi stik z vodo mora biti v domači kadi, v miru in v varnem domačem okolju. Kopanje v bazenu je priporočljivo pod strokovnim vodstvom, medtem ko naj bo kopanje v morju le za ohlajanje v vročih poletnih mesecih. Kjerkoli ste, poskrbite, da je otroku v vodi prijetno. Zavedati se moramo, da se dojenčki ohlajajo hitreje kot odrasli, zato naj bo zadrževanje v morju kratkotrajno (optimalna temperatura vode za plavanje dojenčkov je 32°C do 33°C v bazenu). Daljše zadrževanje v vodi pod 28°C lahko povzroči razna obolenja in zato dojenčka raje namakajte v topli vodi bazena ali močno zmanjšate čas kopanja v morju. Priporočene so obleke iz neoprena, ki nekoliko preprečujejo ohlajanje telesa ter ščitijo otroka pred vetrom in soncem.

Za najmlajše (dojenčke po 6. mesecu starosti) naj bo temperatura vode med 32°C in 33°C, voda pa redno pregledana in neoporečna.

Ko se boste odločili za kopanje na javnem kopališču, bodite zelo previdni! Za najmlajše (dojenčke po 6. mesecu starosti) naj bo temperatura vode med 32°C in 33°C, voda pa redno pregledana in neoporečna. Priporočljivo je, da je kopališče mirno z malo kopalcev. Kopališče naj zagotavlja tudi dovolj svetlobe, da je dojenček v vodi dovolj aktiven. Voda v bazenu na javnih kopališčih ima navadno 27°C, kar je vsekakor premalo za dojenčke, zato kopanje tam odsvetujemo!

Najprej naj dojenček vodo občuti na stopalih, kasneje nogah, namaka naj roke, čofota in šele na koncu, dojenčka v prsnem položaju počasi potopite v vodo do glave. Glavo načeloma izpuščamo pri močenju na bazenu, da se otroci ne ohlajajo prehitro. Otroka postopoma spodbujamo k potopu glave. Ko bo čas pravi, naj sam potopi glavo. V primeru, da otrok popije nekaj vode ali se nepričakovano potopi, sprejmimo to kot pozitivno nezgodo. Vsekakor ne zganjamo panike, temveč se otroku nasmejmo in ga pohvalimo za novo izkušnjo ter ga stisnemo k sebi. Najpomembnejše je, da otrok ne zazna to kot slabo izkušnjo, ki bi jo lahko prenesel v odraslost.

Kot pripomoček v bazenu in morju lahko uporabite Fredov plavalni obroč, v katerem bo otrok lahko plaval z vami. Gre za poseben plavalni obroč, ki je v zadnjem delu odprt in ima v notranjosti obroča trebušni del, na katerem otrok leži, pripet pa je z varnostnim pasom, da ne more zdrseti iz obroča. Fredov obroč omogoča mamicam tudi nekaj lastne rekreacije in sprostitve, saj lahko z obročem in otrokom skupaj zaplavajo. Kljub temu da je obroč varnejši od ostalih pripomočkov, otroka ne smete izpustite iz svojih oči.

Fredovi plavalni obroči

Poznamo tri Fredove plavalne obroče: rdeč, oranžen in rumen. Ne ločijo se le po barvi, temveč tudi po njihovi funkcionalnosti.

Za najmlajše je primeren rdeč obroč. Ta zagotavlja največjo stabilnost in varnost v vodi. Cilj, ki ga želimo doseči v rdečem obroču je čim večje število ponovitev sonožnih udarcev dojenčka.

Oranžen obroč je srednje velikosti z zmanjšanim vzgonom in stabilnostjo. Ta omogoča večja svoboda gibanja rok. Pri tem se utrjuje sonožne udarce prsno in uči zaveslaje - malček plava z žabjim gibanjem, spreminja smer plavanja, se obrača, je samostojen in sproščen v vodi. Uporablja se v obdobju od 2. do 6. leta starosti. 

Rumen Fredov obroč je najmanjši obroč z najmanjšim vzgonom in stabilnostjo ter najmanjšim volumnom. Omogoča največjo svobodo gibanja. Cilj, ki ga želimo doseči na tej stopnji je, da otrok avtomatizira gibanje udarcev in zaveslajev prsno, hkrati pa jih tudi koordinacijsko poveže. Ko je otrok sposoben preplavati daljšo razdaljo in spreminja smer z rumenim obročem brez, da bi se mu tehnika rušila, postopno zmanjšujemo volumen zraka v zunanjem delu obroča. Kasneje, ko je otrok pripravljen, izpustimo zrak še v preostalih delih obroča, da na koncu otrok plava s praznim obročem. Ko otrok doseže to stopnjo učenja, lahko sam skrbi za vzgon in opusti pripomoček, ko je sam na to pripravljen. Uporablja se predvidoma med 4. in 8. letom starosti.

Več o plavanju dojenčkov in malčkov po Fredovi metodi si lahko preberete na www.plavanje-dojenckov.com, kjer najdete več podrobnih informacij in priporočil, tudi o tem, kako z dojenčkom na morje.

Vir: Šajber, D. (2006):

Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta