Nošenje ni nikakršna novost in je v človeški zgodovini prisotna še dalj od pisave, kolesa ali pametnega telefona. Zgradba novorojenčka (še posebej nogic s stopaloma, ki sta obrnjena drug proti drugemu, in hrbtenica, ki ima obliko črke c in šele do konca pubertete pridobi značilno obliko črke s), njihovi refleksi (kot je npr. Moorov refleks) in njihovo obnašanje, s katerim iščejo bližnji stik in kličejo k temu, da se jih vzame v naročje, očitno kaže na to, da je nošenje zakoreninjeno v samo evolucijo človeštva.
Pri novorojenčkih je povezanost z mamo zelo izražena in konstantna.
Razprave o tem, ali je mogoče razvaditi novorojenčke z nošenjem in odzivanjem na njihove zahteve za bližino, na srečo pojenjajo, ker je vse več staršev, babic, dedkov in vzgojiteljic seznanjenih z dejstvom, da je bližina v prvih mesecih življenja jamstvo za zaupanje in povezanost, ki bo trajalo celo življenje. Prav tako številne študije in izkušnje negovalk v porodnišnicah kažejo na to, da kontakt otroka in starša (predvsem stik kože s kožo) prispeva k boljši regulaciji telesne temperature, krepitvi imunskega sistema, realizaciji hormonskega ravnotežja in usklajevanju delovanja vseh sistemov v organizmu.
Znane so že številne prednosti nošenja otrok, prav tako pa vsakodnevno prihaja še do novih spoznanj o prednostih, ki jih nošenje omogoča. Oksitocin, t.i. hormon ljubezni, ki se sprošča pri nošenju, pozitivno deluje na povezanost otroka in starša. Izkazalo se je, da nošeni otroci manj jokajo in bolje spijo. Prav tako so otroci, ki se nosijo, bolj vključeni v življenje družine ter so v stalnem stiku s starši in ljudmi, ki jih obkrožajo, s čimer je še dodatno spodbujen njihov čustveni in kognitivni razvoj. Nošenje olajša hranjenje v gibanju in pozitivno vpliva na mobilnost celotne družine. Kenguru za nošenje otroka, ki je izdelan na način, da podpira ergonomski položaj otroka in ki postavlja njegove kolke in hrbtenico v pravilen položaj, lahko doprinese k zdravemu razvoju kolkov in hrbtenice.
Ko starši opazijo, da velik del časa s svojim otrokom preživijo tako, da ga nosijo – bodisi doma (ko jih tolažijo, uspavajo, jim pomagajo pri dvigovanju med hranjenjem, ko izvajajo vsakodnevna opravila, …) ali zunaj (ko se sprehajajo po naravi ali po stopnicah, se prebijajo mimo parkiranih avtomobilov ali nakupujejo, …) - se zelo pogosto odločijo za nakup nosilke.
Posebne situacije, v katerih se otrok znajde (npr. obdobje utrujenosti, prehlad, obisk zdravnika, koraki v zavoju, …) so pogosto enostavnejše, če jih preživijo v kenguruju. Kenguru za otroka predstavlja znano okolje, mu daje varnost in prinese sproščenost.
Številnim staršem kenguruji zelo olajšajo vsakodnevne obveznosti. Olajšanje, ki ga občuti mati, ki je prej vse delala z eno roko, in ki ima lahko s pomočjo kenguruja svojega otroka še vedno blizu in zadovoljnega, hkrati pa ima prosti obe roki, je eno od velikih zadovoljstev obdobja porodniškega dopusta. Očetje, ki uporabljajo kenguruje, se lažje vključijo v svojo novo družinsko vlogo in se samozavestno spuščajo v skupne avanture s svojim malčkom. Babice in dedki prav tako zelo dobrohotno gledajo na nošenje in zadovoljno opazujejo, kako njihovi vnuki sproščeno uživajo v svojih kengurujih.
Pomembno je, da je otrok v kenguruju v vzravnanem položaju, da je otrokova hrbtenica dobro podprta in da je na ustrezen način prislonjena ob osebo, ki ga nosi oz. da težišče ni samo na sedišču ali medenici. Otrokova hrbtenica mora biti blago upognjena, približno v obliki črke C, noge pa morajo biti razširjene in postavljene tako, da otroška kolena segajo nad raven njegove zadnjice (to pomeni, da mora doseči obliko črke M: stopalo dol – koleno gor – zadnjica dol).