Kako se nosečnice in mamice zaščitimo pred stresom?

Za nasvet smo vprašali:

Aljo Malis, ustanoviteljico Vadbene klinike, certificirano osebno trenerko - specialistko za gibanje AFP, NCSF, FMS, DNS.

Otrokov živčni sistem se razvija že v maternici. Simpatični del tega živčevja se razvije prvi, parasimpatični pa šele ob koncu nosečnosti in po rojstvu.

Naše avtonomno oziroma nezavedno živčevje se deli na simpatičnega in parasimpatičnega. Prvega si lahko predstavljamo kot pedal za plin in drugega kot pedal zavore. Ko oba delujeta usklajeno, je naše telo v homeostazi, imunski sistem lahko deluje optimalno in telo lahko raste in se razvija ali pa se obnavlja.
Dober tonus vagusnega živca, ki je glavni živec parasimpatičnega živčevja, je zelo pomemben za dobro delovanje vseh telesnih organov. Razvija se s pomočjo ‘sinhronizacije’ mame in dojenčka skozi dihanje in bitje srca, temu pravimo ko-regulacija.

Vagus je deseti možganski živec, ki izvira iz možganskega debla in potuje skozi obraz, vrat, pljuča, srce, trebušno prepono in trebuh, vključno z želodcem, vranico, črevesjem, jetri in ledvicami. Vagus v latinščini pomeni “potepuh oziroma vandrovček'. Vagusni živec je neločljivo povezan z razpoloženjem, imunskim odzivom, prebavo in srčnim utripom.
Še bolj neverjetno pa je dejstvo, da se tudi materin živčni sistem, z vagusom na čelu, odziva nazaj, ko je dojenček zadovoljen, ljubek, se nasmeji in ustvarja boljši tonus njenega vagusnega živca in s tem boljše počutje in zdravje. Boljši je tonus vagusnega živca pri dojenčkih, hitreje se umirijo, ko začnejo jokati. Zelo pomembno za mamice, ki bodisi nosijo svojega otročka v trebuhu, bodisi ga že pestujejo, da imajo čim bolj uravnovešen avtonomni živčni sistem torej, da znajo obvladovati stres. Vemo, da trenutni časi niso ravno naklonjeni temu. Vse, kar se dogaja okoli nas, nam lahko vzbuja strah oziroma stres. 

Trije največji faktorji za nastanek stresa so:

⦁ Negotovost,
⦁ pomanjkanje informacij,
⦁ izguba nadzora.

Veliko mamicam se trenutno dogaja vse troje. Nosečnost in porod ter prihod novega družinskega člana, so že sami po sebi stresni na dober ali slab način. Fizično in psihično zdravje mamice pa vpliva tudi na razvoj otroka, na razvoj njegovega živčevja in celo na razvoj njegovega mikrobioma, skupka mikroorganizmov, ki živijo v črevesju in odločajo o veliko funkcijah v našem telesu.

Obstaja zelo preprost način, kako si lahko mamica pomaga pri obvladovanju stresa

Ključnega pomena je, da znajo regulirati svoj telesni odziv na stres. Kratkoročni stres ni problematičen, je celo koristen. Na primer, ko gremo v savno in se za kratek čas izpostavimo visokim temperaturam, želimo, da telo takrat izvede določene prilagoditve in se očisti - v bistvu se telo začne pripravljati na dlje časa trajajočo hudo vročino. Če pa bi tak stres trajal dlje časa, bi se telo pri tem poškodovalo ali celo kaj hujšega.
Dolgoročni stres, ponavadi v obliki skrbi, negativnih misli, žalosti, strahu, pa tudi v obliki toksinov iz okolja, hrane ali poškodb pri porodu vzpostavi v telesu kronično vnetno stanje. Tudi vnetje je samo po sebi dobro, če traja kratek čas in v tem času opravi svojo funkcijo, recimo odpravi vdor patogenih organizmov. Če pa traja predolgo časa in postane kronično, začne v telesu uničevati tudi dobre celice in ustvarja preveč vnetnih citokinov (vrsta imunskih celic).

Posledice so kronična utrujenost, dovzetnost za okužbe, dovzetnost za vnetne oziroma avtoimune bolezni, slab spanec, slab spomin, slabše kognitivne funkcije, slabši videz, hitrejše staranje in drugi.
Na Vadbeni kliniki so prav v ta namen razvili čisto svoj program vaj z naslovom STRES & VAGUS - Trenirajmo svoj avtonomni živčni sistem, kamor spada tudi imunski sistem. Temelji predvsem na dihalnih vajah in vajah za resetiranje oziroma tonificiranje vagusnega živca.

Eno izmed vaj vam predstavljamo v spodnjem videu:
 
Če želite izvedeti več o vagusnemu živcu kliknite tukaj.